»Policija je vse primere preverila in v vseh se je izkazalo, da gre za škodoželjne objave ali nepremišljeno izrečene grožnje mladostnikov, katerih namen je pogosto maščevanje, pritegnitev pozornosti in ni šlo za resne grožnje, ki bi imele elemente kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti«